»Pišem s peresom v velike zvezke, obsedena sem s papirjem, s teksturo papirja, dobro mora vpijati črnilo, a ne preveč, moje pero je namreč zelo posebno …«

»Ko sem bila še deklica na Kitajskem, mi je stara mati povedala, da je moja mati duh.«

»Dohodek od svojega pisanja sem namenila Ukrajini.«

»Želela sem pokazati surovo bolečino in je ne zapakirati v nekaj literarnega, želela sem pokazati, kako noro močno boli.«

»Zelo sem ponosna, da je tiralica zame razpisana ob Min Ko Naingu. Ujemite me, če me lahko.«

»Ja, zelo me moti. Feministka sem, pišem feministične eseje in govorim o feminističnih idejah – ko pišem leposlovje, pa sem umetnica, ustvarjalka.«

»Če kaj sovražim, je ponavljanje istih vzorcev.«

»Ne pišem lepo, a uživam v gibih roke in čutnosti črnila na papirju, to je pravi estetski doživljaj.«

»Nase se jezi, tako zelo, da je sploh doživela kaj takega, kar je včasih nevredno vsakega človeškega bitja, kar ponižuje in jemlje pogum.«